DL: En kovač konja kuje, koliko žebljev potrebuje …

10.10.2017 | 14:45

Podkovski kovač mora biti zdrav in telesno močan. Pri svojem delu mora biti natančen in hiter, da konju ni treba dolgo čakati na konec posega. Če je konj nemiren, ga mora umiriti.

Podkovski kovač mora biti zdrav in telesno močan. Pri svojem delu mora biti natančen in hiter, da konju ni treba dolgo čakati na konec posega. Če je konj nemiren, ga mora umiriti.

Bogdan Lesjak iz Zbur s svojim angleškim čistokrvnim konjem Diorjem, ki ga je kovač Marjan podkoval pred publiko. »Za konja je treba skrbeti. Če nima zdravih nog oz. kopit, si lahko obenj,« pove Bogdan in doda, da je z Marjanovim delom zelo zadovoljen, zato sodelujeta že dvajset let. V hlevu ima tri konje.

Bogdan Lesjak iz Zbur s svojim angleškim čistokrvnim konjem Diorjem, ki ga je kovač Marjan podkoval pred publiko. »Za konja je treba skrbeti. Če nima zdravih nog oz. kopit, si lahko obenj,« pove Bogdan in doda, da je z Marjanovim delom zelo zadovoljen, zato sodelujeta že dvajset let. V hlevu ima tri konje.

Otroci so z zanimanjem spremljali delo podkovskega kovača. Bo kdo med njimi izbral ta poklic?

Otroci so z zanimanjem spremljali delo podkovskega kovača. Bo kdo med njimi izbral ta poklic?

Nekoč, ko še ni bilo prevoznih sredstev na parni pogon in fosilna goriva in so blago z vozovi razvažali furmani s konji, je bilo kovačev veliko. V 70. in 80. letih prejšnjega stoletja so počasi začeli najprej izginjati furmani in konji, za njimi pa tudi kovači, ki so znali konje podkovati.

Konji so se v zadnjih letih spet vrnili na naše podeželje, čeprav v glavnem ne delovni, ampak bolj športni in tekmovalni, kovačev, ki bi zanje skrbeli, pa je bilo malo.

Tisti, ki so še obvladali ta poklic, so bili redki in zato cenjeni. Danes jih je nekaj več, a še vseeno malo. Med njimi je tudi Marjan Štampek iz Gmajne v krški občini, ki se s tem poklicem preživlja. Podkovski kovač je že dvajset let, kar pomeni, da je izkušen, a še vseeno pravi, da se učenje v tem poslu nikoli ne konča.

Marjan je odrasel na kmetiji, pri hiši so imeli živino in tudi konje, a kovaštvo ga ni prav nič mikalo. V vasi je deloval kovač, ki je znal vse popraviti in narediti tudi marsikakšno orodje, kar se mu je zdelo bolj zanimivo. »Ko smo k njemu peljali podkovat našega konja, sem le držal nogo, vse drugo me ni kaj dosti zanimalo,« odkrito pove in doda, da se mu je zdelo zanimivejše umetniško kovaštvo.

Po osnovni šoli se je Marjan odločil za poklic metalurga - preoblikovalca (kovača). Srednjo šolo je obiskoval v Mariboru. Šele ko je nekaj časa delal v hlevu na Mokricah, kjer so imeli okrog dvajset konj, je poklic podkovskega kovača bolje spoznal. Pravi, da se je veliko naučil od Voja Maletića, ki je tja hodil podkovat konje. Včasih je moral Marjan kaj na hitro popraviti kar sam in tako so prišle prve izkušnje. Odločilno je bilo nekajmesečno izobraževanje pri mojstru kovaštva v Nemčiji. »Tam je vse skupaj postajalo bolj zanimivo. Tako sem počasi začel na svoje in zdaj je kovaštvo že dvajset let moj kruh,« pove Marjan.

DELA ŠE PREVEČ

Marjan Štampek hodi po terenu po vsej Sloveniji. Kot pravi, ima dela dovolj, pravzaprav preveč. Le en oglas v medije je dal na začetku svoje poti, potem ni bilo več treba. Trudi se, da imajo »njegovi« konji negovano in podkovano kopito, ki omogoča živali normalno gibanje, dobro počutje in zdravje. Podkovano kopito aktivnega športnega ali delovnega konja je zaščita pred obrabo kopita, ki je ob rednem delu neizogibna. Kako pogosto je treba zamenjati podkev, je odvisno od pasme in reje konja – najpogosteje je to na dva ali tri mesece, včasih tudi na en mesec.

»Imam veliko stalnih strank, kar je prednost, saj spremljam živali in ob obisku tudi svetujem, kdaj bi spet bilo dobro zamenjati podkev,« pove Marjan, ki pravi, da ko vidi dvorišče, konja in njegovega lastnika, hitro oceni situacijo. Večina za svoje konje dobro skrbi, a nasploh je danes konjem predobro, preveč jih crkljajo, vsega imajo v izobilju, problemi pa so, ker nič ne delajo, ker naredijo premalo kilometrov. »Nujno je, da so konji zunaj, ne le v hlevu, da se pasejo, da so v čredi. Vse to pozitivno vpliva na njihovo zdravje,« opaža Marjan.

AVTO Z VSO OPREMO

Po terenu se vozi z delovnim avtom, v katerem ima vso potrebno kovaško opremo: od podkev, nakovala, pečice za gretje ali razbeljenje podkev, žebljev, pa seveda do orodja in pripomočkov za podkovanje, nego in oblikovanje kopit, kot so: pile, nožki, klešče, kladiva, vrtalnik itd. Med delovno opremo spada tudi zaščitno oblačilo – usnjene ojačane hlače ali predpasnik, trpežni čevlji, kajti delo kovača je tudi nevarno: lahko se opeče, udari … Poškoduje ga seveda lahko tudi konj, zato je še kako pomemben umirjen pristop in ocena stanja konja. Kovač mora poznati mimiko živali, govorico telesa, znati mora pravilno odreagirati v vseh situacijah.

Vsaka žival ima svojo osebnost – lahko je mirna in potrpežljiva ali pa nervozna in tudi nevarna. Kovač jo mora znati pomiriti, si nekako pridobiti njeno zaupanje, da lahko opravi svoje delo. Biti mora torej potrpežljiv in natančen, seveda pa ne gre tudi brez veterinarskih znanj. Dobro mora poznati anatomijo in fiziološke značilnosti kopit in parkljev.

VSAK KONJ IN KOPITO DRUGAČNO

Delo podkovskega kovača ni tako enostavno, kot mnogi mislijo – kovač pač da novo podkev na kopito in to je to. Kje pa. Vsak konj je drugačen od drugega in prav vsako kopito je drugačno od drugega – celo pri enem konju. Podkev mora prirediti in namestiti tako, da se lepo prileže in uleže na kopito. Kot smo se prepričali na terenu, konja najprej razkuje, kar pomeni, da odstrani staro podkev. Nato očisti in obreže kopito, oblikuje roževino. Nato opravi še korekcijo kopita in preveri stojo živali. Umeri podkev, jo namesti in s kovaškimi žeblji pribije na kopito, ga še dokončno oblikuje in opili žeblje. Ob koncu konja pregleda in oceni, če primerno stoji in hodi, skratka, da se dobro giblje. Kovačevo dobro delo konja obvaruje pred poškodbami – seveda velja tudi obratno.

IZKUŠENJ NIKOLI PREVEČ

»Naše delo je res zelo specifično, napake so lahko usodne, da konj šepa ali zboli. Zato je pomembno pridobivanje izkušenj pri izkušenem podkovskem kovaču, ki te usmerja,« pravi Marjan in omeni šentjernejskega mojstra Franca Pavliča iz Maharovca, od katerega se je mnogo naučil. »Včasih sem ga tudi vzel s seboj na teren, da mi je pomagal z nasveti, pa tudi drugi kovači iz vse Slovenije so hodili k njemu. Vedno je rad pomagal, ni skrival svojega znanja, skratka takih ljudi je malo,« pove Marjan. Tudi sam je že pomagal dvema vajencema, da sta se pri njem izobrazila.

POKLIC KOVAČA IZBRISALI

Podkovski kovači, ki jih je v Sloveniji le okrog deset ali petnajst, so se v zadnjem času povezali v združenje, saj niso zadovoljni, da pri nas sploh ni več kovaške šole.

»Šepa sistem izobraževanja, poklic kovača so enostavno izbrisali. Konjev je vse več, šole pa ni, ravno tako je vse manj tudi starih kovaških mojstrov, od katerih smo se še mi lahko učili. V tujini je vse drugače,« pove Marjan in doda, da se vedno rad udeležuje izobraževanj, ki jim jih omogoči podjetje Mustang. Večkrat pridejo tudi mojstri iz tujine, pa tudi sami kovači si organizirajo seminarje in izobraževanja. Izmenjujejo si izkušnje in dobro sodelujejo. V združenju želijo tudi bolj promovirati poklic podkovskega kovača, zato svoje delo nemalokrat prikažejo na kakih družabnih prireditvah. Tako je bilo nedavno v Škocjanu ob Knobleharjevem, kjer je Marjan konja podkoval pred publiko in uporabljal Knobleharjevo oglje, ki ga je skuhala oglarska sekcija Turističnega društva Škocjan. Oglje, ki je bilo včasih za kovače nepogrešljivo, si je že naredil tudi sam, sicer pa na terenu za segrevanje železa raje uporablja plinsko peč.

Podkovski kovači so nedavno sodelovali tudi na furmanskem prazniku v Postojni, da promovirajo svoj poklic. Bo mladim postal bolj zanimiv ali bomo sem in tja slišali le še otroke pri znani izštevanki En kovač konja kuje, koliko žebljev potrebuje …?

Članek je bil objavljen v 28. številki Dolenjskega lista 13. julija 2017

Besedilo in foto: L. Markelj

Galerija

d27_podkovanje
d27_podkovanje1
d27_podkovanjekonj
d27_podkovanjeotroci
d27_podkovanjepec
d27_podkovanjepodkev
d27_podkovanjezelezo

Komentiraj prispevek

Uporabniško Ime

e-Naslov

Vaš komentar

Izračunajte vsoto šest in pet: