Poslanica Maje Žibert: Vino nima primernega mesta

12.1.2018 | 13:50

Maja Žibert

Maja Žibert

Špalir za odhajajočo vinsko kraljico so pred kratkim pripravili v Zvezi društev vinogradnikov Dolenjske. (foto: arhiv Dolenjskega lista; R. N.)

Špalir za odhajajočo vinsko kraljico so pred kratkim pripravili v Zvezi društev vinogradnikov Dolenjske. (foto: arhiv Dolenjskega lista; R. N.)

Spoštovani! Ob predaji krone Vinski kraljici Slovenije za leto 2018 zainteresirani javnosti ter kreatorjem kmetijske in druge politike predajam nekaj strnjenih misli, spoznanj in pobud, ki sem jih kot promotorka slovenskega vinogradništva, vinarstva, turizma in kulturne dediščine ter ob pripravi zaključnega dela na Fakulteti za turizem Univerze v Mariboru, spoznala ob enoletnem mandatu Vinske kraljice Slovenije.

Vinarstvo in vinogradništvo imata v Sloveniji za gospodarski razvoj, za kulturno podobo krajine ter za turizem velik pomen. Slovenci smo lahko ponosni na to, kako odlična vina imamo, kako bogato znanje in dolgoletne izkušnje s področja pridelave ter predelave vina povezujejo Slovence že mnogo generacij. Slovenci do vina negujemo posebno ljubezen. Vino je spremljevalec človeka na vseh dogodkih življenja. A vendar, kljub bogati tradiciji in pomenu panoge, vino, vinarstvo ter vinogradništvo v strateških dokumentih na nacionalni ravni nimajo mesta in vloge, kot bi si je želeli.

Vino, njegov pomen in njegova uporabnost predstavljajo veliko razsežnost. Ta se odraža na mednarodni, nacionalni in tudi na lokalni ravni. Slovenci se dodobra zavedamo, kako pomembna naložba je vlaganje v promocijo in kakovost, a tega žal ne izvršujemo vsak dan. Namreč, če želimo uspeti pri prodaji naših produktov in storitev, ki jih ponujamo v okviru vinogradniške, vinarske in vinske dejavnosti ter vinskega turizma in če želimo ob tem doseči dobre prodajne rezultate, jih je pri tem zelo pomembno celostno promovirati. Kadar govorimo o povečanju prodajnih storitev, po navadi ta pojem povezujemo z večanjem prepoznavnosti. Javna agencija na področju vinogradništva in vinarstva bi rešila večji del težav, ki se nam, kot vinski destinaciji, pojavljajo. Primerjava z večjimi vinskimi destinacija kaže, da so take agencije dobra praksa in naložba.

Jasno in znano je, da so smernice razvoja Slovenskega turizma naravnane na krepitev povezanosti posameznih subjektov (javnega, zasebnega in civilnega). Tako govorimo o partnerskem modelu vodenja slovenske turistične dejavnosti, ki je definirano in naravnano na povečanje globalne konkurenčnosti in stremi k povečanju obsega in kakovosti turistične dejavnosti. Ko širši pojem dejavnosti turizem prenesemo na ožje področje, na primer tudi vinskega in ko govorimo o skupnem nastopu slovenskih vinarjev na tujih in domačih trgih ter o pomembnosti sodelovanja predvsem z razvojnega vidika, trčimo na vsakodnevno anomalijo. Manjka povezanost med malimi in veliki vinogradniki, med sektorji, ki povezujejo slovenske vinogradnike in vinarje. Predvsem zaradi finančnih politik mali vinogradniki ne premorejo izkoriščanja potenciala, ki ga imajo večji. V enoletnem mandatu sem večkrat slišala: »Naklon je naš sovražnik«! Naklon slovenskega vinograda je naša posebnost, ki jo moramo izkoristiti kot prednost. Zato se mali vinogradniki na regionalnih ravneh povezujejo v posamezna vinogradniška društva, ki na nek način, skupaj z lokalno skupnostjo, predstavljajo pomembne deležnike, ki po svoje pomembno prispevajo k razvoju turizma in večanju prepoznavnosti območja.

Na podlagi spoznanj in izkušenj, ki sem jih pridobila skozi enoletni mandat Vinske kraljice Slovenije menim, da javni sektor (v povezavi z vinogradništvom in vinarstvom) izvaja premalo aktivnosti pri povezovanju zasebnega (veliki vinogradniki) in civilnega (združenja malih vinogradnikov). Z večanjem teh aktivnosti bi Slovenijo v svetu lažje promovirali kot vinsko destinacijo.

Kljub strateškemu pomenu dejavnosti, ki povezuje aktivnosti, vezane na vino in vinski turizem v smislu gospodarskega razvoja, kljub dejstvu, da vinogradništvo, vinarstvo in vinski turizem pomembno vplivajo na ohranjanje kulturne krajine in kljub temu, da vino omogoča uživanje v ugodju, terja uživanje v vinu tudi neugodje. Vino te lahko hitro zapelje. Pri tem pa ne plačajo davka le tisti, ki ga pijejo prekomerno. Kmalu so lahko prizadeti in ranjeni tudi tisti, ki so tem ljudem blizu.

Da ne bi vino kot element, pomemben na nacionalni ravni, ostal le kot simbolika, podajam pobudo za dvig prepoznavnosti slovenskih kakovostnih lokalnih vin. Moj predlog je, da se na na nacionalni ravni smiselno nadgradi že obstoječe projekte ocenjevanje »županovih vin« ter se organizira ocenjevanje županovih vin za predsedniško vino (vino predsednika Republike Slovenije). To bi predstavljalo povezovanje občin, večanje prepoznavnosti vinorodnih območij Slovenije in na sploh celostne podobe države v smislu turistične promocije. Zmagovalno vino bi lahko predstavljajo predsednikovo protokolarno vino Slovenije. S tem bi država in državne oblasti pokazale, zakaj je pomemben in kakšnega pomena je razvoj »od spodaj navzgor«. Priložnosti, kraji in območja, kjer in s katerimi širimo nacionalno prepoznavnost premalokrat upoštevajo dejstvo, da je slovensko vino nacionalnega pomena.

Nazadnje še, prijatlji,

kozarce zase vzdignimo,

ki smo zato se zbratli,

ker dobro v srcu mislimo;

dókaj dni

naj živí

vsak, kar nas dobrih je ljudi!

Ob simboliki zadnje kitice Zdravljice, ob složnosti deležnikov turistične in vinske destinacije, s spremljanjem in prilagajanjem novim trendom na trgu, z nenehnim spremljanjem in dvigovanjem ter zagotavljanjem kakovosti ponudbe storitev (vinski turizem) in izdelkov (vino) ter s skupnim nastopom na trgu ima Slovenija vse predispozicije, da postane pomembna in konkurenčna svetovna vinska destinacija.

Slovenija je bogata dežela. Raznovrstna v reliefnem pogledu, bogata s podnebno pestrostjo in pestra po geološki sestavi. Te značilnosti dajejo osnovno podlago, da je naša mala država tako bogata v pestrosti vinske ponudbe in delikatese. V času mandata pa nisem srečala le takšnega bogastva. Bogastvo gostoljubnosti, sprejetosti, domačnosti, srčnosti in preprostosti njenih ljudi – to je pravo bogastvo prelepe Slovenije.

Ob odhajajoči kroni Vinske kraljice Slovenije izrekam posebno zahvalo vsem sponzorjem in podpornikom, ki ste omogočili delovanje enoletnega mandata 21. Vinske kraljice Slovenije. Prav posebna zahvala velja nosilcu projekta Institucije Vinska kraljica Slovenije Pomurskemu sejmu d.d.

Maja Žibert, 21. Vinska kraljica Slovenije

Komentiraj prispevek

Uporabniško Ime

e-Naslov

Vaš komentar

Izračunajte vsoto ena in ena: