DL: Unicefove varne točke - Pomoč označujejo modre nalepke

12.1.2018 | 11:00

Varno točko lahko mladi prepoznajo po modri nalepki. Med drugim jo  najdete tudi na vhodnih vratih Knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu, ki  je del Unicefovega projekta že od leta 2011.

Varno točko lahko mladi prepoznajo po modri nalepki. Med drugim jo najdete tudi na vhodnih vratih Knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu, ki je del Unicefovega projekta že od leta 2011.

Eden od več kot 1300 prostovoljcev mreže varnih točk je tudi Marko Potrč iz poslovalnice A1 na Rozmanovi ulici v Novem mestu.

Eden od več kot 1300 prostovoljcev mreže varnih točk je tudi Marko Potrč iz poslovalnice A1 na Rozmanovi ulici v Novem mestu.

Unicefov projekt varnih točk, kamor se lahko otroci zatečejo po pomoč, zajema že več kot 70 krajev po državi in več kot 600 točk, označenih s prepoznavno modro nalepko, ter več kot 1300 prostovoljcev, ki so pripravljeni pomagati. Mreža zajema različne javne prostore, kot so knjižnice, zavarovalnice, lekarne, cvetličarne, mladinski centri, trgovine, vulkanizerski servisi in podobno.

Tudi v naši regiji jih najdemo od Novega mesta do Sevnice, in sicer med drugim v Hoferjevih trgovinah v Brežicah, Črnomlju, Ivančni Gorici, Kočevju in Krškem, Sevnici in Trebnjem, pa v trgovini Sava avto v Boštanju, Vulkanizerstvu Kovačič v Šentjerneju itd.

»NE NAJDEM KLJUČEV!«

Knjižnica Mirana Jarca (KMJ) iz Novega mesta je varna točka že od leta 2011. »V teh letih smo večkrat pomagali otrokom, ki so potrebovali telefon, so kaj izgubili, na primer ključe od doma, mobitel, šolsko torbo ipd. Pomagamo jim stopiti v stik s starši. Posredovali smo tudi v primerih medvrstniškega nasilja, kot so manjši pretepi, zmerjanja. Ker hodijo k nam tudi na računalnike, se večkrat prepirajo tudi zaradi njih. Tovrstne težave sprotno rešujemo,« je povedala Nataša Novaković z oddelka za mladino v KMJ.

Ob tem je še dodala, da njihova primarna naloga ni pomoč pri reševanju domačih nalog ipd., a se pogosto otroci tudi zaradi tega zatečejo k njim: »Vse več je tudi takšnih primerov in seveda jim ne odklonimo pomoči, gre pa za otroke priseljencev s Kosova ali Kitajske, ki ne razumejo dobro slovenskega jezika.« V nadaljevanju je še povedala, da so večkrat pomagali tudi odraslim, ki imajo različne težave, denimo zdravstvene, a to zaposleni v KMJ kot člani javnega prostora jemljejo za svojo dolžnost. »Hujših oziroma težjih primerov do sedaj nismo beležili. V primeru le-teh pa smo dolžni obvestiti primerne institucije,« je še zaključila.

MLADI NALEPKE POZNAJO

Z njo se strinja Marko Potrč, vodja izpostave A1 v novomeškem mestnem jedru. Unicefovemu projektu so se priključili še kot skupina Simobil: »V naših centrih je veliko mladih, ki se tu radi zadržujejo. Tudi v tem smo videli smisel, da na svoja vrata namestimo modro nalepko, saj jim je tako dostop do pomoči olajšan in mogoče manj stigmatiziran,« pripoveduje Potrč. S sodelavko Ano Petančič sta se marca lani, ko so se vključili v projekt, udeležila tudi Unicefovega usposabljanja, saj je pomembno, da znajo v takšnih primerih ustrezno reagirati. Tako Potrč kot Novakovićeva sta izpostavila, da so predvsem »uho za tolažbo in poslušanje«, v morebitnih hujših primerih pa so zgolj posrednik do ustreznih institucij.

»Spomnim se dveh primerov. V prvem se je mladostnik na nas obrnil le z vprašanji o varni točki in kako delujemo, predvidevam, da je težave rešil sam. V drugem primeru pa je šlo za pogovor o odraščanju in socializaciji z vrstniki. Osebno si želim, da otrok, ki imajo res grde izkušnje, sploh ne bi bilo. Se pa zavedam, da si ne smemo zatiskati oči, kot da se to v naši družbi ne dogaja, zato takšen projekt podpiramo,« je še dodal Potrč. Kmalu ga čaka novo usposabljanje oz. osvežitev znanja s tega področja, saj morajo prostovoljci projekta znati prepoznati stisko mladih in jih usmeriti na prave naslove.

DOBRODOŠLE TUDI ŠALE

Varne točke tesno sodelujejo tako s policijo kot s centri za socialne zadeve. Statistiko, koliko kakšnih primerov so zabeležile posamezne točke, je težko podati, saj prostovoljci sprotnih pogovorov o zaljubljenosti ali čem podobnem niti ne beležijo. »Mladi se lahko znajdete pred težavami, ki se vam zdijo nepremostljive in grozne, a s pomočjo odraslega se lahko razblinijo ali postanejo znosnejše. V Unicefovih varnih točkah vas čakajo ljudje, ki vam bodo prisluhnili in pomagali, pa naj bo to pri pozabljenem telefonu, zaradi česar ne morete poklicati staršev, ali pri čem resnejšem. Pogumno stopite skozi vrata s smejočim obrazom na modri nalepki in kmalu bo nasmeh tudi na vašem obrazu,« pa otroke in mladostnike poziva Boštjan Gorenc - Pižama, promotor varnih točk.

Seznam vseh boste našli na Unicefovi spletni strani, sicer pa – kot omenjeno – jih zlahka prepoznate po modri nalepki, ki predstavlja smejočo hiško in je nameščena ob vhodu v objekte, kjer vam bodo znali prisluhniti. »Odrasli v varnih točkah bodo še posebej veseli, če jim bodo otroci in mladi prišli povedat tudi kakšno šalo ali kakšno drugo lepo novico, ni torej nujno, da otroci točke obiščejo samo takrat, ko jim je težko. V varno točko lahko na pogovor pridejo kadarkoli,« še dodajajo v tej humanitarni organizaciji.

Članek je bil objavljen v 44. številki Dolenjskega lista 2. novembra 2017

Tekst in foto: M. Martinović

Komentiraj prispevek

Uporabniško Ime

e-Naslov

Vaš komentar

Izračunajte vsoto tri in sedem: